Ljubezni brez doma
Loves without home
z uvoda – odlomek:
“ko se mi ne da
ko se mi ne da in je treba napisati predgovor
pred te moje pesmi
se predstaviti
se obleči in
tudi znova in znova sleči…
Moja zadnja zbirka pesmi v petih jezikih z ilustracijami Božidarja A. Koleriča z novim umetniškim imenom – Dragica Čarna.
Zbirka je nastajala sedem let in nosi ljubezni mojega življenja, ki mnoge niso našle nikoli svojega doma. So prišle, trkale na moja vrata, in skušala sem jim dati vedno zavetje, le doma niso našle…
Zbirka je sestavljena iz štirih sklopov pesmi, Pesmi Sonca, Lune, Lilith in Venere.
Dosledno vse se pričnejo s trivirstičnim “poigravanjem” v različnih jezikih, ki napovedo temo pesmi. Ta “poigravanja” so misli v pesniški obleki in so moj dodatek k pesmim. Ime “poigravanja” je avtorsko zaščiteno.
Naslovnica je posebna: slikar Božidar A Kolerič je naslikal kozmogram moje drage preminule prijateljice Ajre Miška (Pogačnik), s katerim je zdravila. Vse njegove slike v zbirki, ki uvajajo sklope pesmi, so portali Svetlobe in energij, ki se dotikajo človekove duše in jo zdravijo. Podobe se najbolj intimno dotikajo vsebine pesmi. Tudi barve verzov niso naključne. V vijola barvi na beli podlagi in le sklop Lilith je v temni barvi in njen glas zlat ! Temna luna ! Prvinska ženska, stvarnica življenja, ki si upa, drzne, ki zapeljuje, je upornica in kot taka vedno sveža, drugačna, nepredvidliva in večna.
Knjiga je imela izjemen odziv v slovenskih medijih- od časopisa, radia do televizije, intervjuje z mnogimi predstavitvami v Sloveniji in zunaj nje. Bila je tudi predstavljna skozi pesniško -plesno predstavo na Evropski šoli Bruselj Uccle in na Slovenskem veleposlanistvu v Bruslju. Zbirko je izdala založba Sebur.
Ko se mi ne da, pa vem, da je to potrebno – ker si vsi tisti, ki boste segli po zbirki, to zaslužite…
Scribo ergo sum je moja stalnica, čeprav so mnoge, premnoge pesmi končale v smetnjaku oz. so splavale s tokom po Teveri, ker so preveč bolele in sem se tako simbolično in fizično poslovila od tistega, kar me je omejevalo in je zaviralo moj polet iz mene v svet.
Te pesmi tu, razdeljene v Pesmi Sonca, Pesmi Lune, Pesmi Lilith oz.Temne Lune in Pesmi Venere, so nastale v zadnjih sedmih letih, a sem jih živela skozi ves svoj čas. Izbira imen ni naključna, še manj izbira let.
Pesmi SONCA govorijo o moji resnični biti, notranji esenci, o moji vitalnosti; so to, kar sem resnično jaz, ki se iz tega sveta obračam v svet.
Pesmi LUNE so pesmi čutenj, emocij, zaznav, so pesmi moje duše. Če je sonce moja osebnost, je luna moja duša. Moj odziv na svet in moja domišljija. Moj čas je moja luna, z njim se ves čas pogovarjam, mu prinašam darila in mu pripovedujem o sebi – moje žalosti, bolečine in kdaj tudi smeh.
Pesmi LILITH so pesmi temne Lune, pesmi izgnane Eve iz raja, Adamove družice. So pesmi strasti, ognja, obsesij, iskanja samopodobe, vsega tistega, česar si prvinska ženska želi in kar – posebnega, vročega, temnega in poželjivega hkrati – prikliče v svoj čas. So tema in luč v enem.
Pesmi VENERE so pesmi lepote, radosti, užitkov, zapeljevanja! Kelih, poln vina, erotike, harmonije, svetlobe. So veselje do življenja, četudi niso popolnost.
Pesmi so v slovenskem, španskem, italijanskem, angleškem in francoskem jeziku!
Boste vprašali, zakaj toliko pesmi v tujih jezikih?”…
Ta pesniška zbirka je naredila velik vtis tudi na Američane, bila izbrana med slovenskimi knjigami n končala v najprestižnejši knjižnici na svetu, Kongresni knjižnici v Washingtonu.