Ljubezen za Ajro / Amore per Ajra - DRAGICA ČARNA
00:00 / 00:00

Brevir duše,note življenja

Z umetniškimi slikami Metode Umek, ki je ilustrirala vse štiri pesniške zbirke. Naslovnica nosi podobo svečnika sredi živih stebrov rdeče in bele barve, natančno takšnih oblik in barv, kot je cordobska mesquita – največja ohranjena arabska molilnica v zahodnem svetu, spremenjena v cerkev po Reconquisti. Templji vseh časov, v katerih je človek iskal stik z božanskim v sebi in v vsem vesolju. Molitev kot svetišče človeka. Vsa zbirka je zato v zlati barvi in pesmi v njem so tiskane v vinsko rdeči. Zlata kot barva večnosti in popolnosti, vinsko rdeče pesmi, ker so prizemljene, samozavestne in polne moči.

Te pesmi so molitve in molitve so pesmi bogovom brez imen in bogovom z imeni, k sebi in vesolju. V biti so vse pesmi molitve od začetka stvarstva. Uvodna misel vabi: K sebi moli človek, sebi si bog. Preplet ženskega in moškega glasu - jin in jang - iz sebe v svet in iz sveta - vase.

 

 

English

Breviary of life - the notes of the soul

With the paintings of the artist Metoda Umek, who illustrated all four poetry collections. The cover of the book carries the image of a candlestick in the midst of the strong pillars of red and white, precisely such shapes and colours as the Cordoba mesquite - the largest preserved Arabic prayer temple in the western world, converted into a church by the Reconquista. Temples of all times in which a man was seeking the contact with the divine in himself and inside all of the universe. Prayers as a sanctuary of a man.

The book is therefore in gold colour and the poems in it are printed in red wine colour.

Gold as the colour of eternity and perfection, wine red because they are grounded, self-confident and full of power.

These poems are prayers and prayers are poems to gods without names and gods with names, to themselves and to the universe. In essence, all poems are prayers from the beginning of creation. The introductory thought invites: Pray to yourself, man, you are a god to yourself!

The interweaving of female's and male's voices – yin and yang- from themselves to the world and from the world- to yourself.

 

Iz uvoda – odlomek:

“Besede popotnice molitveniku lepote in osvobajanja

Morda je bil to daljni glas usode ali pa nenavadno srečno naključje, da sem dobil v roke knjigo pesmi Dragice Novak Štokelj in Nika Brumna. Nisem videl tega drobnega dela in tudi v bodoče ne bom nikoli vizualno zaznaval tega darila besede, ki ga lahko posreduje samo nedolžno srce pesnika, se pravi otroka, ki se nikoli ne zna postarati, pa čeprav ga je že zdavnaj ranil ugriz spoznanja. In ker je pač tako, sem z otroško pobožnostjo prisluhnil njunim besedam in pred notranjimi očmi so se mi pojavile podobe iz daljnega otroštva, ko sem, še nepismen, občudoval ljudi v lokavski cerkvi, ki so znali brati in so s svojimi drobnimi knjigami poskušali oponašati veliko knjigo pred tabernakljem v kraju najsvetejšega.

Ta nenavadno zagonetna in globoka zbirka molitev je v meni prebudila tisti enkratni občutek za sveto, ki ga ljudje nosimo še iz tistih davnih, v temo preteklosti potisnjenih dni, ko smo še bili, kot pravijo, pogani. Da takrat smo se šele pripravljali, da postanemo ljudje knjige, se pravi bitja prvih molitvenikov. Tisočletja smo torej bili analfabeti, čeprav z občutkom za sveto, dokler ni prišla pisava. Kot takrat, tudi v sodobnem svetu, mnogi lahko samo poslušajo, kar drugi pišejo in to berejo. Velik privilegij, če pomislim na genezo človeške besede od ust do oči ali pa do roke, ki boža črke, se mi zdi dejstvo, da sem te nenavadne molitve slišal in združeval njihov odmev z davnimi slikami onkraj trenutnega spomina, s kraji, ki so že tako daleč. Vsakdo bi se na mojem mestu vprašal, koga molita ta novodobna ustvarjalca čudežnih obrazcev, ki po svoji skrivnosti presegajo besedo vsakdana in ki se kot pesmi vračajo v samo zibelko poetičnega. Njuna pot je zato plemenita, saj kažeta tja, kamor je že stari Konfucij postavil pesništvo – prav na skrajno mejo izrekljivega in tik pred glasbo, ki ji že zmanjka in ne zadošča več artikulirana beseda. …”

Dr. Evgen Bavčar,

Dr. estetike in filozofije, znanstveni raziskovalec

v CNRS v Parizu, fotograf konceptualist, pisatelj in avtor številnih razmišljanj o umetnosti, invalidnosti, o podobi itd.

Njegove podobe so razstavljene po vsem svetu.