Zrnca peska
Z ilustracijami Metode Umek in kozmogrami Ajre Miška (kozmogrami so energijske slike, namenjene zdravljenju in prebujanju vseh čaker). Naslovnica prinese podobe dun v puščavi in njej dva plevela, ki preživita.
Knjiga je izšla leta 2007 in je tematsko nadaljevanje prve knjige, le v njej da iztočnico ženska pesem v zlati barvi, ki ima simbolni pomen! Ženska kot stvarnica življenja in nosilka sprememb v družbi, ki ne nagovarja samo moškega, ampak celotno Stvarstvo. Glas, ki je večen in zato v zlati barvi. Ženski in moški glas v zbirki spregovorita z večno močjo in intenziteto. Skozi celotno zbirko se barve pesmi spreminjajo z občutji v njih. Od barve neba do indigo barve, rdeče, zelene in rjave, barve zemlje in smrti. V sklepnem delu je preplet haikujev v popolni obliki
5 - 7- 5 zložnih.
Predgovor k zbirki je napisal dr. Juan Canto Rubio, izdala založba Mondena.
English
Granules of sands
with illustrations of Metoda Umek and cosmograms of Ajra Miška (cosmograms are energy images intended for the treatment and awakening of of all chakras). The cover brings images of the dunes in the desert with two weeds that survive.
The book was published in 2007 and is a thematic continuation of the first book, intoduced by woman's poem in a golden color that has a symbolic meaning! Woman as the creator of life and the bearer of change in a society whose voice is not only addressed to the man, but to the whole Universe. A voice is eternal and therefore in a golden color. Woman's and man's voices in the collection speak with eternal power and intensity. Throughout the collection, the colours of the songs change with the feelings in them. From the color of the sky to the indigo color, red, green and brown, the color of earth and death. In the final part, the Haiku coupling in the perfect form of 5 - 7 - 5 syllables.
Preface to the collection was written by dr. Juan Canto Rubio and published by Mondena.
Iz uvoda – odlomek:
S polnostjo
»Slovenska pesnika, Dragica Novak Štokelj in Niko Brumen, s svojo pesniško zbirko ZRNCA PESKA vzgajata in učita na način, kot ga je pričel grški pesnik Homer (vzgajati pomeni v latinščini dati jesti – ideje). Z izbranimi pesniškimi besedami izpovedujeta svoja sporočila, izkušnje in veselje do življenja, kot jih slika Cezanne in o njih poje Schiller v Odi veselja, ki jo je Beethoven spremenil v Deveto simfonijo in jo EU uporablja kot neke vrste himno. Metafore in personifikacije osvetljujejo fluidnost idej, da pridejo naravnost do srca.
Teme se rojevajo pod plaščem osebnih izkušenj, v globoki filozofiji naroda, ljudskosti, ki je arhivirana v pripevih, ki skrivajo v sebi čutno zaznavnost generacij in ohranjajo človeško bistvo, ki jih pesnika znata pretvoriti v čisto liriko.
Dragica, z očmi ženske, ustvarja ženski pesniški svet, čutnost, zaznavnost biti erotična z dušo ciganke in obenem vabiti k mističnosti, upanju, umetnosti, plesu, etičnosti in Niko, kot odziv na vprašanja in potrebe ženske, odgovarja s svoje moške perspektive z glasom odločnega, pozornega in senzualnega pesnika.
Ženska in moški v svoji uglašenosti sejeta osebne ideale v pesniški optiki, da bi ustvarila polnost življenja.
Verzi so ogledalo, v katerih se odraža njihov tematski krog. Ženska in moški sta v njih osvetljena od rojstva do smrti in v tem okviru se znajdejo iluzije, napake, temna in svetla polja; pesnika pojeta o ljubezni do vsega živega, narave in predvsem o njunih osebnih ljubeznih...«
Dr. Juan Cantó Rubio, profesor umetnosti in filozofije La Casa de la Historia Europea, predsednik
Del prólogo - extracto
Con plenitud
“Los eslovenos, Dragica Novak Štokelj y Niko Brumen con el bloque poético de ZRNCA PESKA educan a los conciudadanos, un magisterio iniciado por el griego Homero. (educar en latín significa dar de comer - de ideas). Con palabras extraídas del lenguaje poético comunican sus mensajes, experiencias y la alegría del vivir, como la pinta Cézanne y canta Schiller en la Oda a la Alegría, convertida por Beethoven en la Novena sinfonía y usada por la EU a modo de Himno. Metáforas y personificaciones lubrifican la fluidez a las ideas en su carretera para llegar al corazón.
Los temas brotan del manantial de la experiencia personal, de la filosofía profunda del pueblo, archivada del refranero para incubar dentro de la sensibilidad de las generaciones y deposita las esencias humanas que dos poetas eslovenos saben revivir en pura lírica.
Dragica, con ojos de mujer, crea el mundo poético femenino, la sensualidad, la sensibilidad en ser mujer erótica con alma gitana y a lo mismo tiempo evoca la mística, la esperanza, el arte, la danza, la ética y Niko, como la respuesta a las preguntas y necesidades de mujer contesta desde perspectivas masculinas con su voz de hombre firme, atento y sensual.
Mujer y hombre unidos siembran ideales personales con la óptica de la poesía para inyectar plenitud de la vida.
Los versos son espejos donde queda reflejado el temario. La mujer y el hombre aparecen desde el nacer hasta el morir, con los paréntesis de: ilusiones, evocaciones, equivocaciones, zonas oscuras y luminosas, cantan el amor a los seres y en particular a sus amores y a la naturaleza…”
Dr. Juan Cantó Rubio, profesor arte y filosofía La Casa de la Historia Europea, presidente